top of page

ŽIVLJENJE JE VREDNOTA

Dobrodelna multimedijska gledališka plesna predstava

IMG_0218.jpg

V obdobju med oktobrom 2016 in majem 2017 smo ustvarili multimedijsko gledališko plesno predstavo »Življenje je vrednota«,  s katero smo zbirali sredstva, ki smo jih namenjali ustanovi »Mali vitez« slovenski fundaciji, ki pomaga mladim, ki so preživeli raka.
Ta predstava je razlog, da smo se 1. januarja 2017 odločili formalno ustanoviti Katja Dance Company.
Skozi gib in glasbo nas plesna predstava nagovarja, da razmislimo o življenju, bolezni, ljubezni in trpljenju, a vedno najdemo pot v svetlobo, cenimo trenutke in se zavedamo življenja kot univerzalnega darila.
»Diham in živim ples, se stapljam z glasbo, z gibi govorim zgodbo, ustvarjam trenutke, ki jih čutim kot tisti del sebe, ki lebdi. Moja zgodba postane zgodba mnogih in moji občutki se dotikajo duš drugih. Iščemo odgovore in rešitev za tiste, ki ne zmorejo sami.» (Katja Vidmar)  
Zgodba je spletena skozi deset slik in govori o ženski, ki obožuje svoj poklic zdravnice, ker lahko pomaga ljudem in je zavezana ideji, da je življenje vrednota. Sreča ljubezen svojega življenja, se zaljubi, užije trenutke ljubezni in sreče, nenadoma hudo zboli. Zdaj je na drugi strani – na strani tistih, ki ji je varovala, jim pomagala. Sebi ne more pomagati. Išče svoj smisel, pot in izhod iz bolečine. Zaveda se minljivosti, bori se s svojo bolečino … želi si, da bi moškega – ljubezen svojega življenja – in vse, ki so ob njej, obvarovala trpljenja, oklepa se življenja … zlije se s trenutkom.
2020 in 2021
Pandemija COVID se je razširila globalno in nas umetnike in nastopajoče po celem svetu močno prizadela, Kako preživeti, kako nadaljevati s tem, kar tako ljubimo? Oblikovala se je nova skupina ljudi, v spomin na preteklost in opomin prihodnjosti z namenom, da zapustimo nekaj prihodnjim rodovom  in večni spomin nesemo s seboj. 
Zato je nastal film Življenje je vrednota - The movie, ki omogoča gledalcem, da vidijo našo zgodbo in zgodbo mnogih po celem svetu. Tako s predstavo sedaj lahko nastopamo v kombinaciji živega plesa in filma.
Ponosni smo na ta projekt, saj nas je spodbujal skozi težke čase.

4V2A7263.jpg

Življenje prinaša in odnaša. Trosi trenutke, ki bežijo mimo nas in če jih ne ulovimo, spolzijo kot veter.

S plesnim multimedijskim projektom Življenje je vrednota pod častnim pokroviteljstvom gospe Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije, smo ustvarili predstavo, ki se dotika tistih, ki se soočajo z boleznijo (RAK), ki se splazi v naša življenja tiho in spremeni vse - vzame pogum, smeh, čas ... ko človek obnemi, obstane, otopi in išče odgovore, brska po svoji preteklosti, čuti strah in se boji prihodnosti.

IMG_4955_.jpg

Predstava je doživela 40 uprizoritev in je še vedno na sporedu.

Predstavo smo pričeli ustvarjati z dvanajstimi plesalci (sodelovalo pa jih je tudi do 18) s popolnoma različnimi ozadji, izkušnjami in plesnimi stili. Vsi sodelujejo v plesnem projektu popolnoma brezplačno.

Od COVID časa dalje nastopamo v kombinaciji projekcije filma in živega plesa.

ŽJV.png
Plesalci predstave ZJV web.png

Po 40. uprizoritvi smo prejeli

Spoštovana Katja,

 

Kot nova sodelavka v kolektivu Srednje zdravstvene šole Ljubljana sem bila zelo počaščena, da sem bila dodeljena kot spremljevalka dijakom, ki so si imeli ogledati plesno predstavo Življenje je vrednota.

Dan pred ogledom, priznam, da sem si na kratko prebrala o plesni predstavi, ampak tudi malo si nisem predstavljala, tisto kar sem resnično doživela.

Plesna predstava odplesana z dušo, srcem in telesom, več kot pohvale avtorici Katji Vidmar in njeni ekipi.

 

Res, da sem zelo čustven človek in, da me ni sram skriti solz in tudi ob tej predstavi so se mi same od sebe lahko rečem, da ulivale solze.  Moja pot se je službeno, kot osebno že večkrat srečala s takšno ali podobno zgodbo o izgubi, o bolezni, o izgubi nekoga, ki ti velik pomeni… V današnjem času mislim, da je še vedno premalo govora o neozdravljivi bolezni- samem raku, o minljivosti, o nečem s čimer se težko pogovoriš s komerkoli…o smrti, o trenutkih obupa in žalosti…

V tej uri in pol predstave je bilo predstavljeno vse to, predstavljeno eno samo življenje, en sam krog, ki ga prehodi večina od nas…

Prikazan predstava na zelo čustven način, če si le dovoliš sam sebi in pokažeš svoja čustva, svoje občutke ob tem s čimer si se ali se boš sigurno srečal v življenju…danes je bolezen bližnjega lahko rečemo, neizogibna…smrt je neizogibna…

 

Ne dovolimo si potlačiti svojih čustev in dovolimo si jokati, ko to potrebujemo…bodimo čustveni, bodimo samo ljudje in cenimo življenje.

Vzgajajmo in naučimo tudi tiste (dijake, ki se trenutno tega ne zavedajo ali pa jih je sram pred sovrstniki pokazati ranljivost), da je Življenje vrednota…

 

Katja hvala za takšno predstavo in uspešno dalje

 

S spoštovanjem in lep večer

 

Irena Grilj

IMG_0129.jpg

UPRIZORITVE

LJUBLJANA – LJUDSKI DOM ŠENTVID

16. 10. 23, 10:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

Kako je bilo

LJUBLJANA – LJUDSKI DOM ŠENTVID

16. 10. 23, 06:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

NOTRANJE GORICE - KULTURNI DOM

15. 4. 23, 16:00

z okroglo mizo

LAŠKO - KULTURNI DOM

19. 1. 23, 09:40

za dijake šol

LAŠKO - KULTURNI DOM

19. 1. 23, 07:40

za dijake šol

VIPAVA – DVORANA ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE

8. 10. 22, 17:00

ČRNA NA KOROŠKEM – KULTURNI DOM

15. 4. 22, 16:30

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

14. 2. 20, 19:00

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

14. 2. 20, 10:30

za gimnazijo Moste

RAVNE – KULTURNI DOM

14. 12. 19, 19:00

POSTOJNA – KULTURNI DOM

30. 11. 19, 18:00

LJUBLJANA – LJUDSKI DOM ŠENTVID

23. 10. 19, 08:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

LJUBLJANA – SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA

12. 4. 19, 16:00

SEMIČ – KULTURNI DOM

23. 3. 19, 18:00

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

15. 2. 19, 08:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

KRANJ – PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

12. 1. 19, 18:00

IZOLA – KULTURNI DOM

21. 12. 18, 18:00

LENDAVA - KULTURNI CENTER

17. 11. 18, 18:00

IZOLA – KULTURNI DOM

20. 10. 18, 17:00

ZAGREB (CRO) - KONCERTNA DVORANA VATROSLAV LISINSKI

16. 5. 18, 18:00

NOVA GORICA – KULTURNI DOM

14. 4. 18, 18:00

SELNICA OB DRAVI – HRAM KULTURE ARNOLDA TOVORNIKA

7. 4. 18, 17:00

TRBOVLJE – DELAVSKI DOM

17. 3. 18, 19:00

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

9. 2. 18, 19:00

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

9. 2. 18, 10:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

LJUBLJANA – ŠPANSKI BORCI

9. 2. 18, 08:00

za srednjo zdravstveno šolo Ljubljana

VELENJE – DOM KULTURE

13. 1. 18, 18:00

LOGATEC – NARODNI DOM

17. 11. 17, 19:00

KRANJ - PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

11. 11. 17, 19:00

AJDOVŠČINA - DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE

4. 11. 17, 19:00

MARIBOR - NARODNI DOM

20. 10. 17, 18:00

MURSKA SOBOTA – GLEDALIŠČE PARK

6. 10. 17, 17:00

ŠENTJUR - IPAVČEV KULTURNI CENTER

30. 9. 17, 18:00

KOČEVJE - ŠEŠKOV DOM

23. 9. 17, 18:00

CELJE - NARODNI DOM

9. 9. 17, 18:00

BLED – FESTIVALNA DVORANA

17. 6. 17, 18:00

LJUBLJANA - ŠODR TEATER - LJUDSKI DOM ŠENTVID

10. 6. 17, 17:30

VRHNIKA - DOM IVANA CANKARJA

3. 6. 17, 17:30

gostja Klara Jazbec

DOL PRI LJUBLJANI - KULTURNI DOM DOLSKO

20. 5. 17, 18:00

gostja Klara Jazbec

LJUBLJANA - ŠPANSKI BORCI

16. 5. 17, 17:30

gostja Klara Jazbec

USTANOVA MALI VITEZ

Javna zahvala

Spoštovana gospa Katja Vidmar!


Dovolite, da se vam v imenu Ustanove Mali vitez, fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, zahvalim za plesni multimedijski projekt Življenje je vrednota. Najprej hvala za to, da ste ustvarili predstavo Življenja, ki je darilo, čeprav včasih nanj ne zmoremo pogledati tako. Hvala za vašo predanost, čas, trud in srce, ki ste ga vložili v celoten projekt.

Hvala, da ste izbrali ravno male viteze, ki so se v mladosti borili z otroškim rakom in ga s pomočjo intenzivnega zdravljenja tudi premagali. Težka bolezen v času razvoja in dozorevanja je v njih pustila telesne, psihične in socialne pozne posledice; velike brazgotine, ki ostajajo, a jih je težko sprejeti, boleče o njih govoriti …  Preko zgodbe, ki ste jo s svojo izjemno skupino plesalcev z gibi in glasbo ustvarili, ste vstopili v njihova življenja, dali ste jim glas, izraz … doživljanje in čutenje pa prenesli in podelili vsem, ki se s takimi življenjskimi zgodbami še niso srečali, jim je ta svet tuj ali se ga celo bojijo, izogibajo …

V imenu Ustanove Mali vitez in vseh malih vitezov – iskrena hvala.

Želim Vam še veliko uspeha in osebnega zadovoljstva pri ustvarjanju novih plesnih zgodb, ki jih navdihuje življenje.


Lorna Zadravec Zaletel

predsednica Ustanove Mali vitez

Slika ŽJV The Movie.png
Lorna Zadravec Zaletel.jpeg

PREDSTAVITEV USTANOVE MALI VITEZ

prispevek pripravila:
predsednica Ustanove Mali vitez
Lorna Zadravec Zaletel

Zgodba o Malem vitezu se je začela pred dvajsetimi leti ob spoznanju, da zahtevno zdravljenje raka v otroštvu in bolezen sama pogosto puščata posledice, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto življenja.
Preživetje otrok z rakom se je  v zadnjih desetletjih izrazito izboljšalo, tako da se danes pozdravi približno 80 % bolnikov. V Sloveniji vsako leto za rakom oboli približno 50 otrok, okrog 40 se jih pozdravi. Zdravljenje raka pri otrocih vključuje kemoterapijo, obsevalno zdravljenje, kirurgijo.
Pri otroku, ki je zbolel in se zdravil zaradi raka v občutljivem obdobju svoje rasti, čustvenega in umskega razvoja, so telesne okvare, predvsem pa psihične in socialne težave poudarjene še bolj kot pri odraslem. Poleg tega je pričakovana življenjska doba otroka dolga, posledice zdravljenja pa naraščajo z leti. S proučevanjem poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu smo pri več kot polovici naših mladostnikov ugotovili pozne posledice na različnih notranjih organih, kot so srce, pljuča, ledvica, žleze z notranjim izločanjem. Klinični psiholog pa je ugotovil motnje čustvovanja pri pribl 80% teh mladostnikov. Le-te so posledica doživljanja diagnoze rak in vseh težav, tako telesnih kot psihičnih, ki jih prinaša zdravljenja raka. Zaradi tega so manj samozavestni, imajo slabo samopodobo, zato se težje uveljavljajo v družbi. Zaradi čustvenih okvar ne morejo izkoristiti svojih intelektualnih sposobnosti, zato je njihova učna in kasneje poklicna uspešnost slabša. Da bi omilili posledice teh čustvenih motenj, smo na pobudo psihologa gospoda Romana Korenjaka pred 20 leti začeli s psihoterapevtskimi skupinami. Na skupinskih srečanjih si mladostniki izmenjujejo svoja doživljanja, strahove med samim zdravljenjem v otroštvu, svoje težave in probleme v obdobju odraščanja po končanem zdravljenju raka ter seveda način reševanja teh problemov. Mladi na teh skupinah dobijo sogovornike, torej vrstnike, s katerimi se lahko pogovorijo o svojih doživetjih, občutjih, ki so povezana z diagnozo RAK. Spoznajo, da niso osamljeni s svojimi težavami in problemi. Tekom srečanj postanejo prijatelji, te vezi se poglobijo še na skupinski rehabilitaciji v toplicah. Prav za ta letovanja v toplicah so bila potrebna finančna sredstva, zato je bila na pobudo prof. dr. Berte Jereb ustanovljena Fundacija Mali vitez, ustanova za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Idejo je podprlo veliko ljudi dobre volje, ki so omogočili razvoj fundacije in vse dobro, kar lahko danes mladim nudi. Mali vitezi so torej mladostniki, starejši od 16 let, ki so v otroštvu preboleli raka. Danes živi v Sloveniji približno 900 Malih vitezov.

Fundacija skozi leta ohranja prvotno poslanstvo; pospešuje raziskave poznih učinkov zdravljenja raka pri otrocih, ozdravljenim blaži posledice zdravljenja – jim pomaga s tehničnimi pripomočki in jih podpira, da bi pridobili izobrazbo, ustrezno svojim sposobnostim. Vsako leto podeli nekaj finančnih podpor za šolanje in študij. V sklopu Fundacije MV organiziramo različna letovanja tako na morju, v hribih in v toplicah, ki so dostopna vsem MV. Namen le-teh je druženje, sklepanje prijateljstev…..
Od leta 2002 v okviru fundacije deluje Svet Malih vitezov. Tako si mladi organizirano pomagajo tudi sami: po Sloveniji organizirajo tedenska do mesečna srečanja potekajo v različnih mestih po Sloveniji; v Ljubljani, Ajdovščini, Celju, Mariboru, Novem mestu, Kopru, od letošnjega leta tudi v Prekmurju.

Vitezi so aktivni v tednu boja proti raku ter na podobnih manifestacijah, organizirajo izlete, piknike ter se povezujejo z različnimi društvi. Delo v fundaciji je prostovoljno, sredstva zbiramo z donacijami, prostovoljnimi prispevki in organizacijo dobrodelnih koncertov Brez dobrih ljudi, ki prisluhnejo in ponudijo pomoč, ustanova namreč ne bi mogla delovati.

Ranil je moje telo in dušo,
ampak se borim!
Kljubujem bolezni in živim!

Spletno domovanje ustanove Mali vitez: http://www.ustanova-malivitez.si/

SPREJEM PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE

4. oktobra 2017  je plesna skupina obiskala predsednika republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja, ki nas je povabil na sprejem ob 20-letnici delovanja Ustanove Mali vitez, kateri namenjamo izkupiček naših dobrodelnih plesnih predstav po Sloveniji. Ponosni smo in štejemo si v veliko čast, da smo z našim umetniškim delovanjem prepoznavni in da nas podpirajo pri našem projektu tudi najvišji slovenski državniki. Podprite nas tudi vi in nas obiščite na eni od predstav na slovenskih odrih. 
Foto: Daniel Novaković/STA

Predsednik Pahor s Katja Dance Company.jpg

MALI SONČEK - ANŽE ŽVEGLER - VEČNO V TVOJ SPOMIN

Kdor je obiskal našo predstavo, pozna 11-letnega Anžeta iz uvodnega prikaza zdravljenja njegovega raka. V treh letih kemoterapij, obsevanj in zdravljenja nas je s svojo ljubečo družino mnogokrat obiskal in v imenu plesalcev predal našo donacijo.

Anže - drobceno majhno bitje, z največjim srcem, kar sem jih kdaj videl. Z nasmehom, z upanjem v očeh, s prijaznostjo, nežnostjo, z osebnostjo velikega človeka.

 "Zdaj bom lahko jedel sladkarije in lahko bom plesal,... Sedaj grem zares domov." so bile tvoje zadnje besede.​

Anže, ti in tvoja družina ste razlog, da delamo naprej. Da delamo s srcem in tvojo energijo in ne dvomimo v sebe. Da damo vse od sebe in se ženemo, da predstavo, v kateri boš večno živel, vidi prav vsak Slovenec.

Od tistega poletnega dne 2019 kar te ni več, je v tvoje čevlje stopila sestrica Manca, ki z nami na odru preda donacijo. 

Anže.png
DSC02127.JPG

SAMO ČLOVEK!

Manca Žvegler

Kdo sem jaz?
Sprašujem in zrem sama sebi v obraz.

Sem sestra, sem hči,
a se vseeno obračam stran od luči.

Ko pogledam v ogledalo,
vidim le en majhen košček sveta
in se zavedam, da nihče me zares ne pozna.

V sebi trpim,
a skrita za masko
sveta se bojim.

Vsak pušča stopinje,
vsak pušča sledi,
vsak nekam gre in vsak se nečesa boji.

Nisem izjema,
le grem svojo pot
in iščem človeka,
ki bil bi mi bot.

Spomin nanj nikdar ne zbledi,
vendar to znova prinaša nove skrbi.

SODELOVANJE S TADEJO POLANŠČEK

V Murski Soboti in Mariboru smo dokazali, da lahko tudi drugače. Bila sta večera, ki jih nihče ne bo pozabil. Ne publika, ne mi in ne Tadeja Polanšček. Pred meseci smo dogovorili sodelovanje s Tadejo, z bojevnico, ki ima multiplo sklerozo, ki jo je prisilila v invalidski voziček. In nam vsem je dokazala, da vsakdo zmore, če si dovolj želi! Občinstvo, nas je nagradilo z izjemnim aplavzom, Tadeja pa je dejala "Dolgo sem sanjala o tem, danes so sanje postale resničnost. Srečna sem!" Naš poklon tebi Tadeja.

Tadeja.png

MISLI PRODUCENTA

po predstavi v Velenju

Pozdravljeni, 


Tokrat bi želel strniti misli po predstavi v Velenju.


Bila je prva v letu 2018. Bila je sicer standardna v smislu izvedbe in organizacije same. A vendarle nekako drugačna in tudi sam sem čutil drugačnost. Drugačnost, ki me je že zvečer gnala, da bi svoje mislil prelil v sporočilo, a me je utrujenost le premagala.


Z Velenjsko predstavo smo nadaljevali tam, kjer smo v Logatcu končali leto 2017. V Velenje smo prihajali navdušeni, saj so bili vsi kontakti z ljudmi, ki so nam pomagali organizirati in promovirati našo predstavo, izredni, prijazni, marljivi in so nekako razumeli, za kakšno predstavo gre.
Velenjska dvorana je prekrasen ambient kulture. S 350 sedeži omogoča tako izvajalcem, kot tudi publiki enkratno atmosfero, da zaužije nekaj, česar zunaj v vsakdanu ne more. 


Prav gotovo so bili velika novost novi plesalci. Tokrat je glavno moško vlogo izjemno odplesal in upodobil Matej Pritekelj. Navdihujoč ples, izrazen, poln, energičen. Pokazal je prav to, kar je živel od oktobra dalje, ko je prav vsak dan preživel v plesni dvorani in zavzeto delal za to vlogo. Moj poklon Matej za nastop, zavzetost in srčnost ter pripadnost, ki jo prav vsak dan izražaš in namenjaš naši plesni skupini in naši predstavi. Vedeti je potrebno namreč, da je Matej sicer po profesiji latino plesalec, ki svojo prihodnost vidi na mednarodnem profesionalnem parketu, a je svoj fokus trenutno preusmeril za to predstavo. Svoje debut sta doživela še Špela Dolinar, ki je svoje navdušenje strnila v besedah »želela bi si, da se predstava ne bi nikoli končala, plesala bi še in še ...« in mladi izjemi baletnik Luka Wernig, katerega skoki, obrati in mladostni žar prinašajo novo dimenzijo na oder. 


Včeraj se je zbralo dobrih 100 gledalcev. In včeraj sem imel priložnost govoriti z mnogimi od njih. Nekateri znani obrazi, nekateri novi. 


Naj pojasnim. Skupina Katja Dance Company se je zbrala za to plesno izvedbo zaradi podoživetja realnih strani življenja, tudi črnih pack, ki se pojavljajo znova in znova. Želimo na naš način umetniško izraziti čustva, upanja, strah, ljubezen, pot v boljši jutri, smisel, zakaj se boriti in se s tem v ljudeh dotakniti njihovih čustev in sprožiti razmišljanja.


Kaj predstava ni? Nismo mainstream komedija, nismo profitno orientirana show skupina, nismo iskalci pozornosti in medijske atraktivnosti, nismo eksperimentalna združba, ki bi uprizarljala fiktivnost ali absurdno nerazumljivost. Nismo to, kar se očitno prodaja po mnogo višjih cenah in polni največje slovenske dvorane. In to tudi ne želimo biti!


Kaj smo? Smo pisana druščina prostovoljcev in plesalcev različnih plesnih zvrsti, različne starosti, poklicev, smo profesorji, smo svetovalci na področju bančne tehnologije, smo medicinsko osebje, smo ekonomisti, učitelji plesa, športniki, dijaki in študenti. Smo ljudje, ki smo dobili navdih v zgodbi Katje Vidmar, ki govori na poseben način o zgodbi zdravnice, ki zdravi, a tudi sama zboli za rakom. In čutimo z zgodbo, s predstavo v njeni celoti in sporočilni vrednosti, ki nam jo vedno znova in znova potrdijo gledalci.


Naše predstave v glavnem obiskujejo ljudje, ki so sami preživeli raka ali so prišli v stik z njim preko svojih bližnjih ali pa so razmišljujoči LJUDJE, KI JIM JE MAR. In oni razumejo, kaj sporočamo. In mi tudi slišimo, kaj nam govorijo, kako živijo. Oboleli ljudje so stigmatizirani, velikokrat čutijo, kako se jih ljudje izogibajo. In slišimo tudi, »ne hodim na predstave, ki me ne nasmejejo, saj imam negativnih plati življenja dovolj v vsakdanu«. In kot taki nam niti ne dajo priložnosti, da bi jim lahko dali našo drugačno zgodbo.


Tudi v Velenju so šli mnogi gledalci iz dvorane s solznimi očmi, a polni čustev. Čustev, ki so neopisljiva, tistih pravih, pristnih, človeških. Mar ni to ravno to, zakaj iščemo v življenju izzive, dogodke, stanja, ki nam sprožijo naš notranji čustveni jaz. Za to je vredno živeti in zato je vredno, da delamo naprej in upamo, da bomo kljub skromnim finančnemu proračunu prepričali ljudi, da nas pridejo pogledat. 


Naša častna pokroviteljica je gospa Vlasta Nussdorfer – varuhinja človekovih pravic republike Slovenije. Pride na večino predstav in stoji s svojo osebnostjo in funkcijo za vsem, kar predstave je. Je izredna ženska, srčen človek, ki nagovori publiko iz srca, se dotakne obolelih in njihovih svojcev ter vliva zaupanje v medčloveške odnose in vero v človekovo dostojanstvo prav vsakega. Gospa Vlasta živi svojo funkcijo v realnosti in izrekamo ji naše globoko spoštovanje in hvaležnost.
Predstava se začne s kratkim filmom o Anžetu, dečku, ki predstavi svoje zdravljenje. Anže nas je s svojo družino v Velenju obiskal. Ne vem, kako naj opišem trenutek, ko sem ga končno spoznal tudi v živo. Drobceno majhno bitje, z največjim srcem, kar sem jih kdaj videl. Z nasmehom, z upanjem v očeh, s prijaznostjo, nežnostjo, z osebnostjo velikega človeka. Včeraj je počastil plesalce in velenjsko publiko s svojim obiskom in pokazal, kako lahko tako drobno bitje ponosno zre v svet. Anže je razlog, ki dokazuje, da delamo ne le dobro, temveč tudi odlično. Delamo s srcem, delamo brezplačno, ne dvomimo v kvaliteto predstave in se ženemo, da predstavo vidi prav vsak Slovenec. 


Prišel je tudi zdravnik, ki je Anžeta zdravil; skupaj s svojo hčerko, ki je Anžetu v času njegovega zdravljenja risala slike. In prišla je tudi dr. Lorna Zadravec Zaletel – predsednica ustanove Mali vitez. Dr. Lorna predstavlja fundacijo v vsem svojem pomenu – novo življenje po zdravljenju raka. In tudi ona je razlog in potrditev, da smo se odločili prav, ko smo se odločili, da našo pomoč namenimo Malim vitezom. Je predana svojemu poslanstvu zdravnice, ko se mora vsak dan odločati in njene odločitve lahko pomenijo življenje ali smrt. In je gonilna sila ustanove, ki si prizadeva s svojim delovanje olajšati življenja ljudi, ki enostavno niso imeli sreče. 
Ob pogledu na vsak prazen sedež je moja misel »Škoda, ni nam uspelo«, zamujena priložnost nekoga, nekoga, ki ni vedel za nas, ali mu nismo bili dovolj pomembni, ali ga nismo uspeli prepričati, da bi nam namenil 10 EUR in 90 minut časa.


Izkupiček od prodanih vstopnic kot veste namenjamo Ustanova Mali vitez, fundaciji, ki pomaga mladim, ki so preživeli raka. V soboto je 9-letna Paraskeva, nečakinja Malega viteza Jova strnila v nekaj besedah točno to, kar čutim tudi sam. »Nisem mala vitezinja, tega naslova si nisem zaslužila in ga tudi nočem. A biti mali vitez pomeni tudi biti živ, preživeti«. Jovo nam je po predstavi zaupal, da je malce razočaran nad odzivom ljudi. Prav tako podžupanja, ki je bila vidno ganjena in tudi odkrita v svojih besedah, ko je izrazila iskreno željo, da bi videno videla res široka množica ljudi.


A ne moremo si privoščiti jumbo plakatov, ki jih srečujem na svojih tekaških poteh, ne moremo si privoščiti televizijskih reklam, ki bi dosegle širše množice, ne moremo priti v mainstream oddaje na komercialnih televizijah, ki bi pomagale širiti naš glas zaradi nekih meni nerazumljivih razlogov. Ne moremo si privoščiti promocijskih agencij, saj smo komercialno neatraktivni, ker smo neprofitni. Nismo primerni za širše sponzorstvo, kjer umetnost ni v skladu s korporativno strategijo večine velikih in znanih slovenskih podjetij. 


A imamo VAS, NAŠO PUBLIKO, našo realnost, naš največji glas in vas prosimo, da poveste, kaj ste čutili in kaj videli ter slišali in doživeli ob ogledu predstave Življenje je vrednota. Povejte jim vaš razlog, zakaj ste prišli in morda bodo tako prišli tudi drugi.


In imamo naše podpornike, ki so lahko le eno – dobrosrčni! Le kako bi si drugače lahko razlagali vašo podporo, da lahko lažje delamo. Bodite ponosni na to, da ste del tega projekta! 
Pridite na naše predstave in se prepričajte, da upravičujemo vaše zaupanje. Že naslednjič v petek, 9. februarja. Dopoldne bomo izvedli dve uprizoritvi za Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, zvečer ob 19. uri pa imate možnost tudi vsi ostali, da si ogledate našo predstavo Življenje je vrednota. Spremljajte nas na naši spletni strani in na našem FB profilu in tako postanite tudi vi del te zgodbe.

SPOROČILA GLEDALCEV

16.5.2017 M.O.

Danes sem bila na plesni predstavi Življenje je vrednota, ki se me je dotaknila do dna srca. Pa ne samo zato, ker jo je pripravila moja draga in srčna dolgoletna sodelavka Katja Vidmar s svojimi soplesalci, ampak zato, ker se ob njej ozavestiš, kako hvaležen si lahko za vsak trenutek, ki ti je podarjen in se ne sekiraš zaradi malenkosti, ampak si hvaležen, da lahko živiš in imaš možnost, da soustvarjaš pri spreminjanju sebe in s tem sveta, možnost da premagaš svoje temne strani in jih z vztrajnostjo in z notranjo močjo preobraziš in zasiješ kot sonce v večnosti. Zakaj čakamo, da nekaj spremenimo, šele ko zbolimo, zakaj tega ne storimo prej? Res je vrhunska predstava in splača se vam jo iti pogledati in si dati priložnost poglobiti se v skrivnostne sobane svoje notranjosti, saj so njeno kakovost potrdile stoječe ovacije čisto vseh v dvorani. Katja in plesalci ter vsi soustvarjalci hvala za tako bogato darilo.

PISMO PLESALKE

Katarina Gregorič, 10. april 2019

DSC00786.JPG

Dobrodelna gledališka plesna predstava

S plesom se lahko širi obzorja, odpira srca, zdravi dušo, pripoveduje in ozavešča ter pomaga. Vse to je Katja Vidmar (Katja Dance Company) združila v čutno in resnično plesno pripoved. Ves zbran denar gre v dobrodelne namene, večinoma Ustanovi Mali Vitez. Vsi sodelujoči smo k projektu pristopili nesebično in vedno znova radi pomagamo z deljenjem naše ljubezni, z izražanjem občutenja preko giba. Nekateri so vključeni že od začetka in imajo za seboj že 26. uprizoritev, drugi smo pristopili kasneje in ta petek je pred mano moja 5. predstava.

Pripoved, čustvena izpoved

Res je. Sem izjemno čustvena oseba in (pre)pogosto se me dotaknejo krivice in bolečine sveta, kakor da bi bile moje lastne. Prav taka se mi zdi tudi Katja, ki je ustvarila to tenkočutno predstavo. Čudovito se mi zdi, da lahko to bolečino preoblikujemo v krasno delo, ki iz odra sporoča in pripoveduje ter se vedno dotakne src gledalk in gledalcev. Oktobra 2018 sem si predstavo ogledala s prijateljicami. Pustila me je brez besed, me globoko ožigosala in v meni pustila kar nekaj zanimivih misli, ki so vihrale po glavi več dni. Noben razmislek pa ni bil potreben glede močne želje po sodelovanju v plesni zgodbi. Zaželela sem si pomagati. Dati, kar lahko dam. Deliti, kar lahko delim. S Katjo sva začeli trenirati in kmalu sem se jim pridružila.

Vsakič znova sem pred predstavo prijetno nervozna. Med generalko na odru, se v trebuhu začejo nežni metuljčki, ki malce ščemijo in opominjajo, da se bo kmalu zopet zgodilo. Prižgale se bodo luči in kar nekaj parov oči bo uprtih proti odru. Ta občutek mi prija. Biti del zgodbe, ki vzbudi različna občutenja, pogosto privabi solze na oči in predvsem večinoma omogoči, da vsaj za to eno uro ljudje pozabijo na vse drugo, na telefone in svoje težave, ki jih čakajo pred vrati dvorane. Obiskovalci so tam, pozorni, z nami, z glasbo in plesom ter zgodbo ...

Preden začnemo s predstavo, se zberemo v zaodrju, si podelimo energijo in nato vsak po svoje čaka na začetek. Nekateri malček klepetajo, drugi so sami s seboj, zbirajo misli, tretji pogledujejo skozi zaveso proti občinstvu in preverjajo, kako polna je dvorana. Ko stopimo na oder, pa se mi zazdi, da smo eno. Začutim, da skupaj zadihamo, da ustvarjamo z istim namenom, da delimo svojo energijo z enakim zanosom. Z vsakim gibom želimo čimbolje, kar se le da čutno, iskreno in odprto predati pripoved. Ravno ti občutki so tisti, zaradi katerih je vsaka predstava posebna, a vedno polna dobrega, očiščenega in čustvenega.

Katarza

Čeprav znam zgodbo na pamet, prav tako besedila vseh pesmi, saj sem v času predstave, z mislimi res popolnoma prisotna, se na koncu vedno zgodi isto. Pri zadnji koreografiji, me stisne. Zališim glasbo, ki je zame izjemno močna in žalostna. Začutim zatemnjene luči in dim na odru. V meni se vsakič nekaj premakne. Na podoben način, spopadam se s podobnimi občutki, a so vseeno vsakokrat nekako drugačni. Drugačnih odtenkov, a vedno izjemno močni. Do konca predstave, vedno potočim solzico ali dve. Včasih pa se kanal močno odpre in kapljice iz oči potrebujejo nekaj časa, da se ustavijo in posušijo.

Ne, to ni žalost. Niti ni nujno bolečina. Večinoma je le zavedanje, da je življenje res vrednota že samo po sebi. Premalokrat se tega zavem in se zahvalim za vse, kar imam, za vse, kar mi je omogočeno, za vse kar sem že dosegla. Predvsem me predstava opomni na mojo globo hvaležnost za vse ljudi okrog mene, ki moj svet delajo lepši, boljši in bolj srčen. Spomnim se na veliko trenutnov v življenju, ki so (bili) zame nekoč pomembni, pa sem jih v tem hitrem tempu, dala v pozabo. Sama sebi nato vedno zadam nalogo, da se potrudim živeti v trenutku in biti zanj hvaležna, kakršenkoli trenutek že je. Samo to, da obstaja, je dovolj. Je vredno. Je nepreceljnivo.

 

Hvala Katja

... da sem lahko pridružila. Hvala vsem plesalcem, da ste me sprejeli medse. Hvala, da skupaj ustvarjamo, dihamo, podarjamo.