ŽIVLJENJE JE VREDNOTA

Pozdravljeni, 

Tokrat bi želel strniti misli po predstavi v Velenju.

Bila je prva v letu 2018. Bila je sicer standardna v smislu izvedbe in organizacije same. A vendarle nekako drugačna in tudi sam sem čutil drugačnost. Drugačnost, ki me je že zvečer gnala, da bi svoje mislil prelil v sporočilo, a me je utrujenost le premagala.

Z Velenjsko predstavo smo nadaljevali tam, kjer smo v Logatcu končali leto 2017. V Velenje smo prihajali navdušeni, saj so bili vsi kontakti z ljudmi, ki so nam pomagali organizirati in promovirati našo predstavo, izredni, prijazni, marljivi in so nekako razumeli, za kakšno predstavo gre.
Velenjska dvorana je prekrasen ambient kulture. S 350 sedeži omogoča tako izvajalcem, kot tudi publiki enkratno atmosfero, da zaužije nekaj, česar zunaj v vsakdanu ne more. 

Prav gotovo so bili velika novost novi plesalci. Tokrat je glavno moško vlogo izjemno odplesal in upodobil Matej Pritekelj. Navdihujoč ples, izrazen, poln, energičen. Pokazal je prav to, kar je živel od oktobra dalje, ko je prav vsak dan preživel v plesni dvorani in zavzeto delal za to vlogo. Moj poklon Matej za nastop, zavzetost in srčnost ter pripadnost, ki jo prav vsak dan izražaš in namenjaš naši plesni skupini in naši predstavi. Vedeti je potrebno namreč, da je Matej sicer po profesiji latino plesalec, ki svojo prihodnost vidi na mednarodnem profesionalnem parketu, a je svoj fokus trenutno preusmeril za to predstavo. Svoje debut sta doživela še Špela Dolinar, ki je svoje navdušenje strnila v besedah »želela bi si, da se predstava ne bi nikoli končala, plesala bi še in še ...« in mladi izjemi baletnik Luka Wernig, katerega skoki, obrati in mladostni žar prinašajo novo dimenzijo na oder. 

Včeraj se je zbralo dobrih 100 gledalcev. In včeraj sem imel priložnost govoriti z mnogimi od njih. Nekateri znani obrazi, nekateri novi. 

Naj pojasnim. Skupina Katja Dance Company se je zbrala za to plesno izvedbo zaradi podoživetja realnih strani življenja, tudi črnih pack, ki se pojavljajo znova in znova. Želimo na naš način umetniško izraziti čustva, upanja, strah, ljubezen, pot v boljši jutri, smisel, zakaj se boriti in se s tem v ljudeh dotakniti njihovih čustev in sprožiti razmišljanja.

Kaj predstava ni? Nismo mainstream komedija, nismo profitno orientirana show skupina, nismo iskalci pozornosti in medijske atraktivnosti, nismo eksperimentalna združba, ki bi uprizarljala fiktivnost ali absurdno nerazumljivost. Nismo to, kar se očitno prodaja po mnogo višjih cenah in polni največje slovenske dvorane. In to tudi ne želimo biti!

Kaj smo? Smo pisana druščina prostovoljcev in plesalcev različnih plesnih zvrsti, različne starosti, poklicev, smo profesorji, smo svetovalci na področju bančne tehnologije, smo medicinsko osebje, smo ekonomisti, učitelji plesa, športniki, dijaki in študenti. Smo ljudje, ki smo dobili navdih v zgodbi Katje Vidmar, ki govori na poseben način o zgodbi zdravnice, ki zdravi, a tudi sama zboli za rakom. In čutimo z zgodbo, s predstavo v njeni celoti in sporočilni vrednosti, ki nam jo vedno znova in znova potrdijo gledalci.

Naše predstave v glavnem obiskujejo ljudje, ki so sami preživeli raka ali so prišli v stik z njim preko svojih bližnjih ali pa so razmišljujoči LJUDJE, KI JIM JE MAR. In oni razumejo, kaj sporočamo. In mi tudi slišimo, kaj nam govorijo, kako živijo. Oboleli ljudje so stigmatizirani, velikokrat čutijo, kako se jih ljudje izogibajo. In slišimo tudi, »ne hodim na predstave, ki me ne nasmejejo, saj imam negativnih plati življenja dovolj v vsakdanu«. In kot taki nam niti ne dajo priložnosti, da bi jim lahko dali našo drugačno zgodbo.

Tudi v Velenju so šli mnogi gledalci iz dvorane s solznimi očmi, a polni čustev. Čustev, ki so neopisljiva, tistih pravih, pristnih, človeških. Mar ni to ravno to, zakaj iščemo v življenju izzive, dogodke, stanja, ki nam sprožijo naš notranji čustveni jaz. Za to je vredno živeti in zato je vredno, da delamo naprej in upamo, da bomo kljub skromnim finančnemu proračunu prepričali ljudi, da nas pridejo pogledat. 

Naša častna pokroviteljica je gospa Vlasta Nussdorfer – varuhinja človekovih pravic republike Slovenije. Pride na večino predstav in stoji s svojo osebnostjo in funkcijo za vsem, kar predstave je. Je izredna ženska, srčen človek, ki nagovori publiko iz srca, se dotakne obolelih in njihovih svojcev ter vliva zaupanje v medčloveške odnose in vero v človekovo dostojanstvo prav vsakega. Gospa Vlasta živi svojo funkcijo v realnosti in izrekamo ji naše globoko spoštovanje in hvaležnost.
Predstava se začne s kratkim filmom o Anžetu, dečku, ki predstavi svoje zdravljenje. Anže nas je s svojo družino v Velenju obiskal. Ne vem, kako naj opišem trenutek, ko sem ga končno spoznal tudi v živo. Drobceno majhno bitje, z največjim srcem, kar sem jih kdaj videl. Z nasmehom, z upanjem v očeh, s prijaznostjo, nežnostjo, z osebnostjo velikega človeka. Včeraj je počastil plesalce in velenjsko publiko s svojim obiskom in pokazal, kako lahko tako drobno bitje ponosno zre v svet. Anže je razlog, ki dokazuje, da delamo ne le dobro, temveč tudi odlično. Delamo s srcem, delamo brezplačno, ne dvomimo v kvaliteto predstave in se ženemo, da predstavo vidi prav vsak Slovenec. 

Prišel je tudi zdravnik, ki je Anžeta zdravil; skupaj s svojo hčerko, ki je Anžetu v času njegovega zdravljenja risala slike. In prišla je tudi dr. Lorna Zadravec Zaletel – predsednica ustanove Mali vitez. Dr. Lorna predstavlja fundacijo v vsem svojem pomenu – novo življenje po zdravljenju raka. In tudi ona je razlog in potrditev, da smo se odločili prav, ko smo se odločili, da našo pomoč namenimo Malim vitezom. Je predana svojemu poslanstvu zdravnice, ko se mora vsak dan odločati in njene odločitve lahko pomenijo življenje ali smrt. In je gonilna sila ustanove, ki si prizadeva s svojim delovanje olajšati življenja ljudi, ki enostavno niso imeli sreče. 
Ob pogledu na vsak prazen sedež je moja misel »Škoda, ni nam uspelo«, zamujena priložnost nekoga, nekoga, ki ni vedel za nas, ali mu nismo bili dovolj pomembni, ali ga nismo uspeli prepričati, da bi nam namenil 10 EUR in 90 minut časa.

Izkupiček od prodanih vstopnic kot veste namenjamo Ustanova Mali vitez, fundaciji, ki pomaga mladim, ki so preživeli raka. V soboto je 9-letna Paraskeva, nečakinja Malega viteza Jova strnila v nekaj besedah točno to, kar čutim tudi sam. »Nisem mala vitezinja, tega naslova si nisem zaslužila in ga tudi nočem. A biti mali vitez pomeni tudi biti živ, preživeti«. Jovo nam je po predstavi zaupal, da je malce razočaran nad odzivom ljudi. Prav tako podžupanja, ki je bila vidno ganjena in tudi odkrita v svojih besedah, ko je izrazila iskreno željo, da bi videno videla res široka množica ljudi.

A ne moremo si privoščiti jumbo plakatov, ki jih srečujem na svojih tekaških poteh, ne moremo si privoščiti televizijskih reklam, ki bi dosegle širše množice, ne moremo priti v mainstream oddaje na komercialnih televizijah, ki bi pomagale širiti naš glas zaradi nekih meni nerazumljivih razlogov. Ne moremo si privoščiti promocijskih agencij, saj smo komercialno neatraktivni, ker smo neprofitni. Nismo primerni za širše sponzorstvo, kjer umetnost ni v skladu s korporativno strategijo večine velikih in znanih slovenskih podjetij. 

A imamo VAS, NAŠO PUBLIKO, našo realnost, naš največji glas in vas prosimo, da poveste, kaj ste čutili in kaj videli ter slišali in doživeli ob ogledu predstave Življenje je vrednota. Povejte jim vaš razlog, zakaj ste prišli in morda bodo tako prišli tudi drugi.

In imamo naše podpornike, ki so lahko le eno – dobrosrčni! Le kako bi si drugače lahko razlagali vašo podporo, da lahko lažje delamo. Bodite ponosni na to, da ste del tega projekta! 
Pridite na naše predstave in se prepričajte, da upravičujemo vaše zaupanje. Že naslednjič v petek, 9. februarja. Dopoldne bomo izvedli dve uprizoritvi za Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, zvečer ob 19. uri pa imate možnost tudi vsi ostali, da si ogledate našo predstavo Življenje je vrednota. Spremljajte nas na naši spletni strani in na našem FB profilu in tako postanite tudi vi del te zgodbe.

​