%20White%20transparent.png)
Tadeja Polanšček je bojevnica. Ima multiplo sklerozo, ki jo je v zadnjem letu prisilila v invalidski voziček.
A ni ji vzelo upanja! Ni ji vzela plesa! Tadeja, ki je v enem izmed ganljivejših intervjujev, ki sem jih kadarkoli prebrala povedala, da pleše samo še v sanjah, je sinoči zaplesala na odru domače dvorane v Murski Soboti. Več kot 10 minutne stoječe ovacije so pokazale čustva in občutja njenih sokrajanov, ko je v dobrodelni plesno-gledališki predstavi odplesala presunljiv ples. Plesna predstava, namenjena bolnikom z rakom, izkupiček pa ustanovi Mladi vitez, ki pomaga otrokom, ozdravljenim od raka, je na pretresljiv način prikazal, kaj doživljajo tisti, ki obolijo za rakom in njihovi bližnji.
Plesalci Katja Dance Company pod častnim pokroviteljstvom gospe Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic RS, so se resnično izkazali. Po predstavi ni bilo človeka, ki ne bi jokal. “Bilo je ganljivo, čudovito in nepredstavljivo”, je dan po predstavi povedala bojevnica Tadeja.
“Predstava je bila čudovitaaa! Čustvena, vsi so jokali, plesalci vrhunski! Ni me bilo strah, zelo sem uživala!” je prve vtise strnila pogumnica Tadeja. “In potem stoječe ovacije in aplavz brez konca! Noro!! Preko 250 ljudi je bilo in imela sem občutek, da so mnogi prišli zaradi mene! Na koncu so prihajali na oder s čestitkami, rožicami in objemi!”
Te je bilo česa strah pred predstavo?
“Presenetilo me je, da se je voziček premikal z menoj, kot bi bil moj plesni partner, bila sva midva, bila sva skupaj. Bala sem se, da bi mi iz rok padle palice, ampak mi niso. Včeraj sem odplesala veliko bolje, kot kadarkoli na vajah prej. “
Kako si se počutila med predstavo?
“Čudovito, fantastično. Nič nisem imela treme, samo uživala sem. Tako srečna sem bila.”
Kako sta jo doživela mož in otroka?
“Moj Matic je zelo rahločuten, je jokal že, ko sem o predstavi govorila na domačem radiu. Včeraj je dejal, da je zelo ponosen name. Julija, ki je letos prvošolka pa je ocenila, da sem se premalo preoblačila med predstavo (smeh), pa eden izmed plesalcev ji je bil všeč. (smeh). Tako, da sta oba uživala. Moj mož Marko, ki je sedel v prvi vrsti in sem ga ob koncu predstave videla, je visoko v zrak dvignil palice. Bilo je zelo simbolno, zelo močno. Večkrat mi je rekel, kako zelo ponosen je name, da se mi je videlo, kako sem uživala.”
Na koncu si imela ganljivih nekaj besed za gledalce.
“Zahvalila sem se plesalcem, ker sem lahko plesala z njimi na odru, gledalcem za aplavz in dejala, da zdaj ne plešem več samo v sanjah…”
Ni čudno, da so vsi jokali.
“Ja, (smeh), moja mami od joka ni mogla govorit.”
Kako čustven večer je to bil!
“Bil je! Vsi, ki se borimo z boleznimi, ne glede na to, za katere bolezni gre, smo vedeli, smo razumeli, čutili. Enkrat v predstavi, ko mož in žena izvesta, da je žena obolela za rakom, se močno objameta. To me je čisto sesulo. Ker sem podoživela občutke, ki jih doživljala midva z Markom glede moje bolezni. Ker je bilo tako znano. In ta občutek, da nisi sam da ti ni treba samemu skozi bolezen, je neprecenljiva. Nisem sama, mi je šlo po glavi, nisem sama, imam nekoga, ki me ima tako rad, gre z menoj skozi vse to. To je prava ljubezen.”
Foto: Zoran Norčič
https://alenka.si/stojece-ovacije-za-tadejo-ki-je-plesala-svoje-sanje/