Osem mesecev priprav za Katja Dance Company in glasen ‘bravo’ za predstavo Življenje je vrednota!

Updated: Nov 21, 2022

Kritika plesne kritilčarke Daliborke Podboj v Paradi plesa

Daliborka Podboj, Ljubljana

V Kulturnem centru Španski borci se je zgodila dobrodelna multimedijska plesna predstava v produkciji Alberta Podrekarja, ki je 16. maja zapolnila veliko gledališko dvorano. Dobrodelna plesna predstava je bila namenjena 1000 malim vitezom, fundaciji za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, ves izkupiček od vstopnic po deset evrov pa je bil ob koncu predstave tudi v celoti podarjen predsednici društva Lorni Zadravec Zaletel. Fundacija Mali vitez deluje od leta 1996, njena ustanoviteljica in prva predsednica je bila prof. dr. Berta Jereb, ki je bila prav tako prisotna na dogodku.

V svojem pozdravnem govoru je Lorna Zadravec Zaletel spregovorila o otrocih, ki jih žal ta zahrbtna bolezen ne obide, pri nas namreč zboli za rakom okoli 50 otrok letno, tudi o zahtevnem zdravljenju, psihičnih težavah in pomoči po hospitalizaciji, o dragih pripomočkih in zdraviliščih ter okrevanju v počitniškem okolju, kar njihova ustanova pokriva tudi z dobrodelnimi prilogami. Zahvalila se je Katji Vidmar in Albertu ter vsem preostalim, ki so pripomogli, da se lahko njihovi mali vitezi primerno rehabilitirajo, odpotujejo na poletne počitnice in so lahko deležni novih pripomočkov ter prijemov zdravljenja. Posredovan je bil tudi kratek videoposnetek malega viteza, ki je zelo dobro seznanjen s potekom zdravljenja, saj na posnetku sproščeno poduči o postopkih obsevanja ter o svojem počutju pod aparaturo. Častna gostja in pokroviteljica te izjemne plesne prireditve, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v svojem nagovoru med drugim dejala: "Ko me pokliče Katja, potem vem, da me pričakuje nekaj dobrega." In ta večer se je zares zgodilo nekaj velikega, nekaj dobrega, izpolnjenega s srčnostjo. Zgodila se je plesna predstava Življenje je vrednota po idejni zasnovi in v koreografiji Katje Vidmar, plesalke, ki je po izobrazbi slavistka in ji moč besede ni neznanka, jo poglablja ter smiselno podčrtava v gibu ter dovolj jasno izpiše v abstraktnem koreografskem jeziku, v pripovedi in plesu, ki se človeka močno dotakne.

Katja Vidmar je že poznana po svojih akcijah dobrote in dobrodelnosti, kamor je vabila in še vabi plesalce naše plesne scene. Omenjeno predstavo je gradila na zgodbi zdravnice, uspešne in srčne onkologinje, obkrožene s prijatelji in s srčnim partnerjem v objemu ljubezni. Nepričakovane bolečine, ki ji sledi diagnoza rak, zdravnico vržejo iz ravnotežja in obstoječe življenjske idile, ko ni več zdravnica, ki zdravi to hudo bolezen, ko tudi sama postane bolnica, ki se sooča z vsemi težavami zahrbtnega raka, tudi s težo lastne psihe; ko se sprašuje, beži v samoto, jo obdajajo strahovi in so dosedanje vrednote njenega življenja postavljene pod vprašaj.

Predstava Življenje je vrednota teče na dveh ravneh, v sedanjosti – v plesu dvanajstih plesalcev plesne skupine Katja Dance Company, ob glasbeni gostji Klari Jazbec ter v soju odrskih luči in projekciji videa Mihe Mramorja, torej v koreografski sceni in na videoprojekciji, kjer Katja pripoveduje zgodbo svoje zdravnice. Na steni v slikoviti in sugestivni videoposlikavi Alberta Podrekarja pa odsevajo misli Katjine junakinje, ko privrejo na plan prepoznavna simptomatična stanja ob soočanju s to boleznijo, ki se jim ne more upreti niti ona, onkologinja s prakso. Zgodba, ki jo Katja kot avtorica, koreografinja in režiserka podpisuje, se izkaže za realno in prepoznavno, kar so ob koncu predstave potrdili ozdravljeni bolniki za rakom, dotaknjeni s konceptom in izvedbo uprizoritve.

Ta dramska pripoved se začne z vstopom dvanajstih plesalcev Katja Dance Company na odrsko sceno (Katja Vidmar, Tian Čehić (sokoreograf), Alja Gomilar Zickero, Neža Erznožnik, Maja Adamič, Irena Pfundner, Živa Stanovnik, Ajda Miklavčič, Maj Žan Peršin,Peter Capuder, Tim Lončar in David Vehovec), ki se v dobro zastavljenem plesnem prepletanju in v koreografskih oblikah obstoječih plesnih tehnik predstavijo kot prijatelji, tudi kot ubrana plesna skupina, med njimi pa dorečeni plesni duet, zdravnica in njen partner, Katja in Tian – izstopajoči plesalec atraktivnih skokov, član PK Bolero; sicer se imena nekaterih Katjinih plesalcev dajo zaslediti tudi v muzikalu Moje pesmi, moje sanje. Skupina prijateljev zapušča oder v zabavnem plesnem razpoloženju. Ob njihovem odhodu pa se zgodba nadaljuje na videoprojekciji ob predstavitvi zdravnice na poti na njeno delovno mesto in v onkološki ordinaciji. Sledi se ji tudi v pogovoru z mladim pacientom in ko spregovori o svojem poslanstvu, o reševanju življenj.

Katja Vidmar zelo dobro odigra vlogo prepričljive pripovedovalke, ki spremlja svojo zdravnico, in se na projekciji izkaže še v vlogi onkologinje. Ko zdravnica spregovori o svoji življenjski idili in svoji ljubezni, videoposlikavo zamenja duet pristnega sožitja v izvedbi Katje in Tiana, duet poletov, skokov, dvigov in piruet, ljubezenski duet toplih in sproščujočih objemov. Takrat ko zdravnica zazna bolezen, se video obarva v dokumentarni črno-beli tehniki, tudi sicer se vrstijo tako videoprojekcije kot koreografske strukture v neposrednem stiku ene za drugo, predstava pa teče zgoščeno in gladko, kot bi se sledilo kadriranju na velikemu platnu. Tudi na simboliko čolna na obali jezera, ki čaka potnika, da ga prepelje na drugo stran brega, ni bilo pozabljeno, menjajo se še letni časi, vse dokler se glavna junakinja ne odloči, da zmore in hoče premagati svojo bolezen.

Avtorica dramatično in spretno povezuje obe medijski ravni, dogajanje na odru s tistim na videoprojekciji. V enem trenutku se plesna scena podvaja, ko plesalci zaplešejo enako koreografsko sekvenco na dveh ravneh, da bi se že trenutek po tem razmejili tako po diagonalah kot po geometrijskih oblikah, ko se naznanijo prve odločilne spremembe.

Predstavo so pripravljali osem mesecev, seveda ne vsak dan, vendar tako sistematično, da je zgodba dozorevala v vseh njih, kar so tudi doživeto izražali v tej prostorsko razgibani plesni uprizoritvi, ki je gledalce ob koncu postavila na noge. In je tudi odmevni aplavz ob vzklikih navdušenja bil resnični smerokaz o kakovosti multimedijske uprizoritve, grajene na dejstvu časa. Katji Vidmar očitno ne primanjkuje tematik za postavitev odrske uprizoritve, ko se poglablja v življenje in usode, v ta današnji čas, ki pesti ljudi, ki jo obkrožajo, ali pa jih srečuje v svojem vsakdanu.

Vsekakor si celotna ekipa skupaj s pogumno in ustvarjalno avtorico Katjo Vidmar zasluži en glasen: Bravo!, ki jih gotovo ne bo primanjkovalo na turnejah, saj se jim že na veliko odpirajo odri.

Že napovedane turneje na sedmih slovenskih odrih kažejo na aktualnost tematike, na katerih je Katja Vidmar s svojo ekipo gradila multimedijsko predstavo Življenje je vrednota, ki je bila po premieri že uprizorjena 20. maja v Kulturnem domu Dolsko, ponovitve pa sledijo še: 3. junija v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki, 10. junija v Ljubljani (ŠODR teater, Ljudski dom Šentvid), 17. junija na Bledu v Festivalni dvorani, 6. oktobra v Murski Soboti v Gledališču Park ter 20. oktobra v Narodnem domu v Mariboru.