%20White%20transparent.png)
Dancer's Life Stories - Katja Vidmar 2. del
INES OGOREVC • 28/03/2020
Kje pa običajno najdeš inspiracijo za koreografije?
Včasih se nama zdi, da kakšna stvar pride sama od sebe med poslušanjem glasbe. Albert se ukvarja tudi s tekom in ko priteče nazaj, reče: »Katja, spet sem slišal eno dobro skladbo«. Predvaja jo in mogoče me tista skladba navdihne. Včasih je to morda kak motiv iz narave, z neko obliko, ki v moji glavi začne povzročati spremembe in ideje. Lahko je to knjiga, beseda, stavek, zelo različne stvari me motivirajo. Predvsem pa se naju dotaknejo dogodki ali stvari, o katerih se mogoče premalo pogovarjamo ali pa so premalo izpostavljene. Zdi se nama, da bi mogoče lahko preko plesa ali preko neke zgodbe opozorila na to, da bi se ljudje zavedali določenih stvari, se pogovarjali o njih, drug drugemu pomagali ali pa jih kakorkoli spravili na dan.
Življenjske dogodke velikokrat uprizoriš v plesu. Česa pa te je ples naučil, kar uporabljaš tudi v vsakdanjem življenju?
Discipline. Ples je trening in če hočeš ustvariti dobro koreografijo in ustvariti dobro predstavo, je potrebnih vaditi ogromno ur v dvorani, prilagajanja, treninga, popravljanja in sobivanja z ostalimi plesalci. Tudi tega, da znaš presoditi kaj kdo zmore in kaj lahko vljučiš v predstavo. V prvi vrsti torej disciplina, kot drugo pa, da je ples kot zdravilo; zdravi dušo, telo, te nasmeji in ti daje neko energijo. Naučil me je tudi vztrajanja; če nekaj ne gre in dovolj dolgo vztrajaš, čez čas to postane lažje. Mogoče me je naučil tudi svobode, širšega in drugačnega razmišljanja, ceniti vsak trenutek v dvorani, s soplesalci in na odru, ter da je življenje lepo ravno zaradi ustvarjanja in združevanja različnih ljudi.
Kje pa vidiš zase v prihodnosti še kakšne izzive?
Zagotovo si želim obiskati čim več različnih tečajev plesa v tujini, pa tudi pri nas. Zdi se mi, da se plesalec ves čas uči, sploh če zraven pleše različne stile. Zame je osnova balet in menim, da daje vsakemu plesalcu zelo trde temelje za nadaljevanje v katerikoli plesni zvrsti. Če pa se plesalec še izobražuje in obiskuje različne tečaje, dobi veliko znanj in različnih idej za gibe. Nauči se kaj telo zmore in kaj lahko navzven pokaže. Prioriteta mi je to, da se želim čimveč izobraževati v različnih stilih, kar zdaj z Albertom tudi počneva v Bruslju.
Druga stvar je, da želim ustvarjati nove predstave. Poleti se bom lotila nove plesne pravljice, ker z njo vsako leto pomagamo otrokom Rdečega križa in tudi različnim skupinam otrok. Začeti želim ustvarjati tudi svojo novo predstavo, podobno kot sta bili Življenje je vrednota in Project X. Seveda se veselim sodelovanja z različnimi plesalci, ki se bodo na novo učili in priključili naši predstavi. Aprila se verjetno obeta obisk plesalcev, ki sta plesala v Cirque du Soleil, in če se se bo vse izšlo kot se mora, bomo izvedli plesno delavnico. Poleti pa sledijo kakšni intenzivni tečaji, verjetno bom povabila tudi svojo učiteljico iz Bruslja, pri kateri plešem modern. Če bi se izšlo, bi konec avgusta prišla k nam in naredila začetni uvodni plesni tečaj, preden plesalci pričnejo novo sezono. Načrtov je veliko, bomo videli, kako se bo izšlo.
Predstava Življenje je vrednota se nadaljuje tudi izven meja Slovenije?
V bistvu nas do poletja čakajo še tri ali štiri predstave po Sloveniji. Dogovarjamo se v Bruslju, obiskala sva veleposlanika, ki je močno podprl najino idejo. Slovenci se tam povezujemo in zato tam iščem ustrezno gledališče in termin. Če se ne bo zgodilo do poletja, pa se bo zagotovo naslednjo jesen. Za tisti čas pa imamo tudi že podpisane pogodbe in rezervirane termine za nekaj predstav v Sloveniji, odpirajo pa se možnosti tudi v drugih državah. Prevajamo besedilo v druge jezike in upam, da bomo mogoče nadaljevali v Španiji, v Tuzli in še kje drugje, tako da, predstava gre naprej.
Odkar plešeš, uporabljaš zagotovo kakšen prepoznaven gib, ki ga imaš najraje ali ga vedno narediš.
Ja, če bi vprašala Alberta, bi me verjetno pri kakšnem gibu oponašal. Če bi nekdo analiziral moje predstave, bi verjetno ugotovil, da v novo predstavo vedno prenesem delček iz prejšnje predstave. Včasih to naredim preko koreografije, nekega prepoznavnega giba, dela glasbe... Če sem glasbo v prejšnji predstavi uporabila kot koreografijo, jo mogoče v naslednji uporabim v veznem besedilu ali v zaključku. Včasih pa uporabim tudi kakšen kostum iz prejšnje predstave, ga nadgradim in uporabim v naslednji predstavi.
Seveda pa nobene predstave ne bi bilo brez plesalcev, ki se nam pridružijo. Zato smo zelo veseli, če se nam kdo pridruži in je pripravljen iti z nami na to sicer težko in naporno pot, ampak po vsaki predstavi dobimo energijo, se povežemo, objamemo ter zahvalimo drug drugemu. Te plesalce imamo izjemno radi in smo postali kot ena povezana družina. Tudi oni velikokrat prispevajo kakšen gib, ki potem postane nek prepoznaven znak in ga dodajamo. Zato smo veseli novih plesalcev in plesalk, pa tudi novih gledalcev, ter si želimo, da bi naše predstave prišlo gledat čim več ljudi, saj so s tem dobrodelni in pomagajo pomoči potrebnim. Štirinajstega februarja, na valentinovo, v Španskih borcih, smo bili zelo veseli, da je bilo veliko gledalcev, da je bila dvorana polna, saj so ljudje s tem pokazali, da so ta dan posvetili tudi nečemu dobremu.
Posvetili ljubezni do drugih, ne samo do najbližjega …
Tako je.
Katja je pripravila tudi krajši izziv, da lahko nekaj njenih gibov preizkusite tudi sami.
Ja, to je del iz ene izmed koreografij iz predstave Življenje je vrednota. Ponavadi to koreografijo učim na začetku, ker je ena izmed težjih, saj poteka samo na tleh. Je projekcija in hkrati ples. Mogoče je to izziv zaradi kolkov, tako da je to morda bolj ples za izkušene plesalce, ampak poskusi lahko vsak.
Katja, najlepša hvala, da si se nam danes pridružila. Z veseljem bomo še naprej spremljali vaše predstave, tako Življenje je vrednota, kot tudi tvoje naslednje projekte.
Hvala.
Srečno, se vidimo.
https://si.dancers.life/blog/dancers-life-stories---katja-vidmar-2-part-40?fbclid=IwAR26fhbZJNaASeoQUdLctqsd4QbFGxv68J2ucB2uYT9tuwDFbQbhXnXJvaw