Ples je moje zdravilo!

Revija ADMA št. 44, Ljubljana, februar 2022

Včasih se vse stvari povežejo – genska zasnova, čas in prostor. Meni je bil ples zagotovo namenjen. Plešem že od ranega otroštva in v njem najdem zatočišče, navdih, ustvarjalni zagon in voljo do življenja. Da, ples je moje zdravilo! Odpihne slabo voljo, prežene migreno, zmanjša bolečino, sprosti, daje občutek svobode … vsekakor je tista umetnost in dejavnost, ki začne in zaključi moj dan.


Zjutraj je moja prva misel namenjena plesni dvorani in plesnim programom ter koreografijam in vajam za predstave, ki me čakajo tisti dan. Vmes učim kot profesorica slovenščine, vendar tudi z dijaki ustvarjam predstave, v katere vključujem ples. Rada raziskujem pomen besed in izziv mi predstavljajo besede, ki jih je težko »pretopiti« v gib. Tudi sestavljanje besed v povedi in besedila je neke vrste ples. Svojo profesionalno pot tako združujem s hobijem in kar nekaj dijakinj sodeluje ter pleše tudi v naših predstavah, ki vedno vključujejo teme, ki so del naših življenj in so potisnjene na obrobje ali pa se o njih premalo govori.


Življenje nam ponuja nešteto možnosti in včasih se premalo zavedamo, da je prav, da jih izkoristimo, saj se nam marsikatera izmuzne, ker si ne upamo ali nimamo moči, da bi verjeli vase in si zaupali, da zmoremo več, kot si mislimo.


Ljudje iščemo navdih in motivacijo. Nekateri ju najdemo v naravi, drugi v knjigi, tretji v športu, četrti v potovanjih, peti v glasbi … ko ju najdemo, se preoblikujeta v idejo, zasnovo in ─ delo. Zame je učenje in delo z dijaki neprecenljiv vir idej, iz katerih črpam. Prav tako pa imam svoj kraj, kjer se umirim, kjer si dovolim biti jaz in največkrat se prav tam pojavi nova zamisel, koreografija, zgodba …

Po naravi sem radovedna in me zanima marsikaj – potovanja, jeziki, človek, vse vrste umetnosti, znanost, odnosi in če bi mi čas dopuščal, bi počela več stvari, vendar je ples moja prva »ljubezen«. V njem lahko izrazim sebe in svoje občutke brez besed, skozi gib lahko iskreno pokažem, kdo sem in kam sem namenjena. Ni se mi treba držati strogih pravil, hkrati pa moram upoštevati svoje zmožnosti, poslušati svoje telo in se prepustiti glasbi.

Verjamem, da se vsak lahko nauči plesati, vsak lahko najde plesno zvrst, ki ga posrka in navduši, skratka plešemo lahko kjerkoli in kadarkoli – naše telo bo navdušeno!

Lahko plešemo sami, v paru ali skupini, v vseh primerih se v našem telesu sproščajo hormoni sreče.


Kot plesalka in koreografka vem, da je lahko ples tudi tisti, ki skozi predstave nagovori ljudi, se jih dotakne na poseben način, zato s plesnimi dobrodelnimi predstavami počnemo prav to – s plesalci in plesalkami Katja Dance Company – pomagamo drugim. S plesnimi pravljicami učimo, vzgajamo ter pomagamo Društvu Junaki 3. nadstropja in otrokom s socialno ogroženih družin. S celovečernimi multimedijskimi predstavami, kot so Project X, v kateri smo izpostavili vprašanje ekologije in migranstva; Življenje je vrednota, ki jo plešemo že peto leto, pa pomagamo Ustanovi Mali vitezi, ki pomaga mladim, ozdravljenim od raka. Naša častna pokroviteljica, gospa Vlasta Nussdorfer, v svojem nagovoru gledalcem velikokrat reče, da gledalci iz dvorane ne bodo odšli takšni, kot so vanjo vstopili, in res se zgodi nekaj magičnega, ko nas po predstavi ljudje ustavljajo, nam pišejo, nas pokličejo in govorijo o predstavi še nekaj dni. Tudi za nas je ta predstava tista, ki nam je odprla toliko gledaliških odrov in »pripeljala« na pot toliko novih ljudi, da smo izjemno ponosni, da lahko rečemo, da smo ustvarili predstavo, ki spreminja in nas opomni, kaj je v življenju pomembno – ceniti trenutke in jih živeti polno!


Zgodba o zdravnici, ki zdravi in živi običajno življenje, potem pa ji bolezen prekriža pot in se skozi zavedanje, kaj jo čaka, zave pomembnosti vseh trenutkov, odločitev v življenju in odnosov z drugimi. Rak namreč ne izbira ne po spolu, ne po barvi kože ne po starosti, vzame pa zelo veliko. Posneli smo tudi film Življenje je vrednota – The movie!, s katerim poskušamo čim več ljudem prenesti sporočilo, hkrati pa pokazati, da je ples lahko tudi zdravilo.


Ko sem pred leti ustvarila plesno predstavo Ženska, s katero smo pomagali varnim hišam in ženskam, ki so doživljale nasilje, sem vedela, da je to – ustvarjanje plesnih predstav – moje poslanstvo. In pri tem neizmerno uživam. Čeprav mi vzame veliko prostega časa in energije, je občutek, ko stojimo na odru in plešemo, izkupiček od prodanih kart pa darujemo, neopisljiv in verjamem, da smo zato postali boljši ljudje in znamo v življenju izbrati prave poti in smo zgled mladim generacijam.


Tudi nova plesna predstava z delovnim naslovom »The book« (Knjiga) bo dobrodelno obarvana, sadili bomo drevesa, hkrati pa poudarjali pomen branja, saj se skozi ples, vezno besedilo in projekcijo »sprehajam« skozi knjige, ki so se me dotaknile, ki me še vedno spremljajo in ki so v mojem življenju pustile odtis. Vznemirjenje ob tem, ko ustvarjam koreografije, pišem vezno besedilo, razmišljam o projekciji, je del, ki ga imam najraje. Plesna dvorana je zame varno zatočišče, glasba umetnost, ki sproži gib in rodi idejo, delo s plesalci pa »platno«, na katerem nastajajo čudovite slike, ki se povežejo v zgodbo.


Ko razmišljam o plesnih programih, ki jih ponudimo v našem studiu, vedno vidim pred sabo ljudi – otroke, odrasle, ženske in moške, plesalce in plesalke ter take, ki si želijo to postati in vesela sem, kadar se nam kdo pridruži v »plesalnici« ali pri vadbi za vzdržljivost, baletu ali jazz baletu, družabnih plesih ali vodeni improvizaciji, če pa se zgodi še tisti čaroben trenutek, ko se nam pridruži v naših plesnih predstavah, je naš namen izpolnjen.

Hvaležna sem, da lahko plešem, ustvarjam in s tem pomagam ter rastem, zavedam pa se, da vsega tega ne bi zmogla brez podpore partnerja in družine. S partnerjem pravzaprav vse, kar je povezano s plesom, počneva skupaj – on kot producent, snemalec, fotograf, pripovedovalec zgodbe skozi video, izbere tudi večino glasbe – jaz pa koreografiram, izberem kostume in zapišem besedilo – to je najin recept za uspeh! Sodelovanje in preseganje mej, preskakovanje ovir in iz nič narediti nekaj posebnega, drugačnega. Ko enemu zmanjka idej ali volje, drug »vskoči« in postavi stvari na novo.


Na kongresu ADMA (19.─21. 5. 2022) bom z vami in tega se zelo veselim. Upam, da boste z mano plesali, pri tem uživali, se sprostili in vnesli ples v svoj vsakdan. Na dogodku ADMA kongresa bomo seveda plesali, se gibali, se kaj novega naučili – naj to zaenkrat ostane še skrivnost, pri vsem tem pa bomo še dobrodelni in prepričana sem, da bo naše druženje nepozabno.


Do takrat pa si vsak dan obarvajte s plesom, pa čeprav s pozibavanjem v kuhinji ali v pisarni, ko zaslišite priljubljeno melodijo, ali pa s plesnim tečajem, ki ga obiščete popoldan, če pa vam zmanjkuje časa zaradi obveznosti, je prav, da si vzamete vsaj rekreativni plesni odmor ali pa se zavrtite v objemu svoje ljubljene osebe. Vse šteje, ker nas sprosti, poveže in nam osmisli življenje.


Pa še moj dnevni ritual – izrek: HOČEM, ZMOREM, BOM!


Naj bo tudi vaš dan tak:

Plešem, uživam, živim,

Lepoto življenja lovim!

Enkrat vdihnem in se sprostim,

Sanjam sledim!


Katja Vidmar

(foto: Albert Podrekar)