Miške s plesom in prisrčnostjo "osvojile" Bruselj

V sredo, 3. decembra 2025, smo se miške (Iva Šantek, Iza Mrzel, Hana Štraus in Peter Capuder) iz Mišje šole skupaj z mišjo učiteljico (Katjo Vidmar) in našim voznikom, tehnikom in producentom (Albertom Podrekarjem) odpeljali v Bruselj na nastop. Vožnjo smo nekateri malo prespali, si jo malo popestrili s klepetom, postanki in ogledom poti.

Ko smo pozno popoldan prispeli do hotela in razložili stvari, smo zbrali še zadnje atome energije in šli v čudovito okrašen center mesta, kjer smo očarani opazovali lučke ponovno izrednega osrednjega trga (Grand Place), si privoščili belgijski krompirček in se sprehodili med stojnicami. Zvečer smo popadali v postelje in z nasmehom zaspali.

Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili do evropskega parlamenta, kjer nas je sprejel Klemen Vitkovič , asistent evroposlanca Marjana Šarca in nam razkazal del parlamenta, pokukali smo tudi v sejno dvorano, potem pa smo se srečali z gospodom Šarcem, ki nas je povabil v svojo pisarno, kjer smo se sproščeno pogovarjali o njegovem delu, vlogi, obveznostih, predstavili so mu tudi svoje delo, saj nam je finančno pomagal, da smo lahko prišli v Bruselj, za kar smo mu izjemno hvaležni. Dali smo mu darilo, ki je vsebovalo slovenske dobrote, ki se jih je zelo razveselil. Darilo za gospo Ireno Jovevo, evropsko poslanko, smo izročili asistentu, saj je žal zbolele in se nismo mogli srečati z njo in se ji osebno zahvaliti za darilom, ki ga je izdelala naša plesalka Špela Dolinar. Gospa Joveva nas je namreč tudi finančno podprla in res smo ji hvaležni za to gesto.

Po obisku parlamenta smo odšli na zasluženo kosilo saj nas je popoldan čakal prvi plesni nastop v Slovenskem pastoralnem centru (hvala župniku Gregorju Šemrlu za gostoljubje), kjer smo postavili sceno in se srečali z organizatorico Leo Iskra, vodjo slovenskega društva v Belgiji, ki je pripravila tudi darila za slovenske otroke in kmalu so začeli prihajati slovenski otroci s svojimi starši in se posedli po prostoru.

Miške smo že nestrpno čakale in ko se je glasba pričela, smo odplesale svojo plesno zgodbo Mišja šola, s katero otroke učimo, da se je učiti zabavno, če to počnemo skupaj in si pri tem pomagamo.

Otroci in starši so bili navdušeni, da so slišali pravljico v slovenskem jeziku, obiskal pa jih je tudi Miklavž in jim razdelil darila. Zahvaljujemo se tudi gospodu Stibilju, predstavniku Zunanjega ministrstva za vse besede in pohvale. Izredno smo hvaležni za ponujeno roko sodelovanja in se veselimo kaj nam bo prinesla prihodnjost.

Ko smo pospravili sceno, smo se odpravili na većerjo, poklepetali o vtisih dneva in se odpravili k zasluženemu počitku. V petek, 5. decembra. 2025, smo si privoščili malo daljši spanec, potem zajtrk in se nato odšli potepat po mestu, si privoščili kavico v Starbucksu, šli po božičnih nakupih, pojedli kosilo in se vrnili do avta, kjer je bila že naložena scena in se odpeljali do hrvaškega veleposlaništva, kjer so nas navdušeno sprejeli in smo skupaj začeli pripravljati prostor.

Posebno doživetje in izziv so predstave, ki so izven nam znanega domačega okolja. A vedno znova presenečeni smo nad sprejemom in nadušenjem naših partnerjev, s katerimi lahko delamo tako lepe zgodbe. Tako je bilo tudi na Hrvaškem veleposlaništvu in s skupnimi močmi smo otrokom pričarali pravljični večer in Miklavžem. Morda smo celo prva slovenska odprava, kjer je slovenski Miklavž gostoval na hrvaškem:)

Vse se je izteklo, kot smo si zamislili in res smo bili veseli, da nam je uspelo razveseliti toliko otrok.

Po vrnitvi v hotel smo se srečali še z našo nekdanjo smučarko in prijateljico, zdaj učiteljico v Evropski

šoli, Mojco Suhadolc, z njo poklepetali, potem pa se odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakala petnajsturna vožnja domov.

Res lepa dogodivščina, ki nas je povezala in nam bo ostala za vedno v spominu.

Hvala Bruselj, upamo, da še kdaj pridemo in zaplešemo.