Luka Wernig - Plesati je zabava, med katero se lahko sprostim!

Luka Wernig, pozdravljen na Paradinem portalu, in zadnji nastop, na katerem si nam padel v oči, je bil seveda Project X Katja Dance Company. Kako je prišlo do sodelovanja in zakaj verjameš v takšne dobrodelne plesne projekte, kot jih kreira Katja Vidmar?

Začel sem kot plesalec modernih tekmovalnih plesov pri Boleru. Med pripravami na državno prvenstvo leta 2017 sem si poškodoval hrbet. Po državnem prvenstvu leta 2017 sem nehal trenirati. Nato sem šel na modern klas, ki ga je pri Katja Dance Company vodil Tian Čehič, soplesalec iz Bolera, da vidim, če sem že dovolj zdrav, da spet začnem z modernimi plesi. Tam me je opazila Katja in me povabila v njihovo skupino. V te predstave verjamem, ker so vedno pokazale pozitivne rezultate in vpliv na gledalce ter hkrati pomagale drugim, ki imajo manj sreče v življenju.

Tvoja plesna pot se je pa začela v Boleru, kajne. Pa se spomniš, zakaj si se sploh začel ukvarjati s plesom, je bil vzrok ogled kakšne plesne ali baletne predstave?

Kot kaže, me je ples že po naravi privlačil, vzpodbudo k vpisu v klub pa so mi dali filmi Step Up.

Poleg Bolera obiskuješ tudi konservatorij za balet v Ljubljani, kar se dobro vidi tudi na odru. Zakaj si se vpisal še na balet?

Po državnem prvenstvu leta 2017 sem nehal z modernimi tekmovalnimi plesi in tudi ne plešem več pri Boleru. Pravega razloga, zakaj sem se vpisal še na balet, se ne spomnim, edino, kar se spomnim, je to, da mi je balet deloval zanimiv, zabaven in kot nekaj, kar bi me lahko izboljšalo v plesu.

Kako je pravzaprav videti en takšen tvoj ‘povprečen/navaden’ dan?

Ponavadi se zbudim že ob šestih, da se počasi in v miru zbudim, grem v šolo, po šoli ali domov ali pa na konservatorij, kjer obiskujem 1. letnik srednje baletne šole. Ob sredah imam po pouku baleta še klavir. Ko pridem domov, naredim, kar imam za šolo. Ko naredim vse (?) za šolo, se sprostim z računalniškimi igrami in pogovorom s prijatelji.

Kakšen plesalec sploh si, kako bi se opisal glede na tehniko, ki jo obvladaš, in mogoče na karakter, ki ga izžarevaš?

Opisal bi se kot povprečen plesalec, na sebi ne vidim ničesar, kar bi posebej izstopalo.

Nam lahko poveš, na katere uvrstitve na tekmovanjih pa si najbolj ponosen?

Na vse uvrstitve, ki sem jih dosegel pri mladincih v Boleru (svetovni in evropski prvaki v šov mladinski formaciji, tretji na evropskem prvenstvu z modern malo skupino, državni prvak solo šov plesi …), še najbolj pa na naše uvrstitve z modern malo skupino.

Imaš kakšnega svojega idola med plesalci ali pa pedagogi?

Moji idoli so moja nekdanja trenerja Matevž Česen in Jan Ravnik ter naš profesor za balet Leonid Kouznetsov.

Imaš mogoče kakšen značilen gib, gibanje, po katerem meniš, da si prepoznaven?

Ne.

V katerih koreografijah najbolj uživaš?

Najbolj uživam v dobro izpiljenih in dobro zvajenih koreografijah s skoki in piruetami, pri katerih mi glasba vedno nudi podporo in mi pomaga odplesati do konca ali pa da ima namesto tega močan vpliv moderna.

Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?

Najbolj me osrečujejo skoki, piruete in občutek dosežka, ko se naučiš nekaj novega, ne maram pa vaj za raztezanje in moč.

Kako gledaš na slovensko plesno sceno? Kakšna je, kako jo doživljaš, kaj meniš, da je odlično in kaj malo maj odlično?

Ne vem ravno veliko o slovenski plesni sceni, vendar se mi zdi kar v redu.

Kje vidiš sebe v prihodnosti? Te mika tujina, so ambicije v tej smeri?

Dobra služba, ki me bo veselila, na Japonskem. Predvsem nekaj v povezavi z računalništvom. Ples pa za zraven, v veselje, kot hobi.

Si človek, ki ima rad vse načrtovano ali si bolj ležeren in pustiš, da življenje obrne po svoje?

Bolj ležeren. Kljub temu da imam kar rad reči načrtovane, mi načrtu ponavadi ne uspe slediti.

Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?

Svoje proste trenutke namenjam računalniku in telefonu.

Imaš kakšno značilnost, za katero reče okolica, ja, to je pa naš Luka?

Se mi zdi, da ne. Je pa res, da ponavadi kaj preslišim, pozabim …. Tega so že navajeni, predvsem domači, in zato večkrat sami poiščejo potrebne informacije.

Naštej tri ali pa – če jih imaš – pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako. Brez česa ne greš nikamor?

Telefon, kratka majica, rezervne nogavice in plastenka z vodo. Na tekmovanjih pa sem imel s sabo majhen lectov kolaček, na katerem piše srečno!

Imaš kakšno misel, ki se je držiš in te vodi skozi življenje?

Ne.

Plesati pa je?

Zabava, med katero se lahko sprostim.

Zadnje klasično decembrsko vprašanje, več njih. Po čem si boš zapomnil leto 2018? Kaj naj ti prineseta Božiček ali dedek Mraz? Kaj želiš sebi za prihajajoče leto 2019 in kaj vsem preostalim plesnim ustvarjalcem in gledalcem ter našim bralcem?

Po novem računalniku, za katerega sem denar sam zaslužil; premieri dobrodelne plesne predstave Project X. Vsem želim lepe praznike ter srečno in zdravo novo leto!

Hvala, da si z nami delil svoje misli, in srečno!

https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/plesati-je-zabava-med-katero-se-lahko-sprostim/