%20White%20transparent.png)
Daliborka Podboj, Ljubljana - Parada plesa - 14/11/2022. Fotografije: Boštjan Banfi
Originalni članek se nahaja na povezavi tukaj
V Centru kulture Španski borci je 21. oktobra na oder znova stopila plesna skupina Katja Dance Company, in to v novi koreografiji njihove ustanoviteljice in vodje plesne skupine, tudi aktivne profesorice slavistike Katje Vidmar, Knjiga.
Po prvih dveh koreografskih uspešnicah Katje Vidmar Življenje je vrednota (2017), Project X – Zbudi se človek in posadi drevo! (2018) smo po dveh letih nenadnih virusnih restrikcij le dočakali njen novi dobrodelni multimedijski projekt v produkciji Alberta Podrekarja, ki tokrat v ospredje postavi učno vrednoto življenja, knjigo; ne le eno, ampak svojih najljubših deset, čeprav jih je gotovo prepolna knjižnica, ki jih je prebrala. V počastitev uprizoritvenega dogodka je vse prisotne pozdravila častna gostja in pokroviteljica ga. Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika republike in nekdanja varuhinja človekovih pravic. Ob tej priliki pa še posebej poudarila pomen knjige za razvoj mladih, kot tudi novo veliko presenečenje, ki ga je Katja s svojim ustvarjalnim timom in novim dobrodelnim plesnim projektom pripravila ravno zanje, za mlade. Na oder je bila vabljena tudi urednica portala Parada plesa in medijska pokroviteljica Barbra Drnač, ki je med drugim dala poseben poudarek pomenu dobrodelnosti za mlade in najmlajše, ki pomoč nujno potrebujejo.
Avtorica predstave Knjiga, Katja Vidmar, je dejala, da je svojo plesno Knjigo začela odpirati že leta 2019, vendar zaradi nenadnega izbruha virusne epidemije so vse zamisli, tudi plesne želje nenadoma obstale, ne za vselej, ampak za čas, ko se jih bo (in se jih je) dalo realizirati. Ob najinem kratkem pogovoru je še poudarila, da ji dobrodelnost pomeni navdihujoče poslanstvo, je sreča in veselje, ki ga stežka opiše. Tako kot njeni stavki, izrečeni ali zapisani ob vsakem projektu posebej, delujejo navdihujoče in optimistično: “Življenje na Zemlji je darilo, ki se ga mora zaslužiti, in je vrednota.” Ko tudi zato iščejo odgovore in rešitve za tiste, ki ne zmorejo sami.
O ciljih Katja Dance Company zapišejo, da se s plesno umetnostjo dotikajo perečih tem našega življenja in okolja, ko tudi obiskovalcem želijo ponuditi kakovostno umetniško vsebino, da bi sredstva s predstav lahko usmerili v humanitarne namene. Poleg plesnih predstav za odrasle ustvarjajo tudi predstave za otroke, do zdaj so skupaj z vsemi predstavami podarili okoli 45.000 evrov, namenili pa ustanovam in organizacijam: Ustanovi Mali vitez, Društvu Junaki 3. nadstropja, Zavodu Vid, Europa Donna, Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, Ustanovi Krijesnica v Zagrebu in posameznikom: Kjari Roj– deklici z Downovim sindromom in hudo srčno napako ter epileptičnimi napadi; paraplesalki Martini Smodiš – nakup plesnega vozička; tudi podarili drevesa nekaterim občinam, ki so jih gostile.
Plesna Knjiga Katje Vidmar v eni uri zaobjame deset znanih, predvsem dobrih zgodb, aktualnih knjig tudi današnjih dni, ki beležijo čas in dejanja, ko besede sporočajo in ozaveščajo. In je deset knjig navdihnilo Vidmarjevo za deset (knjižnih) koreografij, ki se barvajo, senčijo, žarijo ob desetih scenskih video projekcijah. Svojo plesno Knjigo je avtorica multimedijsko vtisnila v scenski prostor skupaj s sodelavci in soustvarjalci: sokoreografinji: Neža Banovec in Sara Brčvak; oblikovanje luči in tona: Matej Šarf, Nik Keber, Albert Podrekar – in video projekcije; zaplesale pa: Katja Vidmar, Sara Brčvak, Neža Banovec, Zala Šušteršič, Petra Ramovš, Ana Mužič, Kristi Kuusmaa, Kristina Kolbezen.
Prva na odru se predstavi plesna zgodba o suženjstvu, knjiga Koča strica Toma pisateljice Hariet Beecher–Stowe; na video projekciji pa vrstijo poslikave tistih dni, tudi osvetlijo plodna polja; dozdevni spomini na suženjstvo in njih afriško kulturo, ki je in še vedno bogati vesoljni svet. Pisateljica je te sramotne dni ovekovečila po resničnem dogodku sredi 19. stoletja, tokrat pa na odru tudi znova zaživeli ob plesni izvedbi Katja Dance Company, v kostumski barvitosti in koreografski liriki medsebojnih odnosov. Pred vsakim novim scensko knjižnim in plesnim izpisom Vidmarjeva v svoji jasni dikciji v ‘offu’ obrazloži svoj knjižni izbor in posreduje nekaj besed o koreografiji, ki jo je navdihnila knjiga.
Na vrsti je že naslednja knjiga Bralec Bernharda Schlinka, ki nagovarja bralca. Medtem ko video projekcija polzi po stari knjižnici prepolnih knjižnih polic se na odru sledi kostumski belini gibkih plesalk, popisani s pismenkami in besedami. Tudi se knjige ob hitrih menjavah plesnih sekvenc nenadoma znajdejo v njihovih rokah in na sceni popisane knjižne strani simbolično zasvetijo, tudi razsvetlijo njih obraze.
Skupina še enkrat zapleše s knjigo v roki, s kultno Kafkovo Preobrazbo, ko v bralni vnemi kar podpirajo ena drugo, tudi v trenutkih oddiha se znajo zazreti v to čtivo mnogih ‘kontrolk’; naslov koreografije Control. Dogajanju na sceni sledijo barviti prelivi video projekcije, tako kot se preobrazba največkrat levi po stopinjah in niansah; je lahko boleča, temačna in nezavedna, kar preživlja junak Kafkove zgodbe, ali pač očiščujoča v siju beline.
Nekje na sredini tega večplastnega koreografsko knjižnega izliva se uzre knjigo Cathy Marie Buchanan Mala plesalka, ki jo v solistični viziji zaobjame Neža Banovec. Mala plesalka svoje življenje gnete med baletnim veličastjem gledališkega Pariza in trdim delom za preživetje. V svojem plesnem navdihu Neža iskrivo oblikuje Malo plesalko, gibko in lahkotno v plesu prostorskih poletov ob soočanju z življenjsko realnostjo junakinje, tudi dovolj jasno zazna in izraža njene slutnje, boleče borbe preživetja.
Katja Vidmar svojo koreografsko Knjigo snuje na dorečeni estetiki jazz tehnike, ki jo sugestivno prepleta z drugimi plesnimi in umetniškimi oblikami, kot so glasba, oblikovanje scene, kostumov in video projekcije; vse z namenom približati knjižne vsebine obiskovalcem. Ko pa v ospredje stopijo temačne strani življenja, izpisane na bralnih listih, potem plesno obliko bogati moč telesnega izražanja ali plesna ekspresija, ki se še posebej izraža v plesnem duetu jetnice Katje Vidmar in paznice Neže Banovec; knjiga Wicenta G. Burnusa Ženski zapor. Zatemnjen prostor s stolom na sredini, v ozadju pa projekcija celice in svetlobe, ki prodira skozi nevidne rešetke, je scena ječe, tudi dveh kontrastnih moči, nemoči jetnice in premoči paznice. Jetnica Katja svoje boleče trenutke preživlja na stolu zvezanih spon, ko svojo premoč po odru gibko seje paznica. Njun duet je duet nasilja in borb, beganja in bežanja, žal tudi boleče srečanje z edinim možnim izhodom in zmagovalcem; čeprav različni v svojih vlogah, vendar obe, Katja in Neža, sugestivno močni ter prepričljivi.
Ječa je bila še enkrat postavljena na sceno, tokrat kot prostor dogajanja novele Gosenica Cirila Kosmača, kjer jetnik v samici zapora opazuje, kako gosenica grize liste mladega drevesa, obenem pa navija za preživetje drevesa. Koreografijo je avtorica prepletla s časom pomladanskega prebujanja, tudi jo naslovila Primavera, zaplešeta pa Katja Vidmar in Sara Brčvak v duetu zrcalnih odsevov, je sodobno zasnovana koreografija pomladnega pričakovanja, prebujanja in cvetenja.
Svetovne poti svile so povezovale popotnike in trgovce, tudi narode in njih dosežke. Italijanski pisatelj, filozof in muzikolog Alessandro Baricco je napisal knjigo z naslovom Svila o vihravih časih svilenih poti, tudi uničujoči kugi tistih dni. Koreografija Angel, črni in beli, se vzorčno širi po sceni ob barvitih svilenih prelivih video ozadja; v ospredju pa dve plesalki, Angela v beli in črni plesni viziji, ob skupini plesnih popotnikov, ki se premočrtno usmerjajo po navideznih poteh zgodbe.
Osma po vrsti je sledila knjiga Jorgeja Bucaya Zgodbe za razmislek-Iskalec. V koreografiji z naslovom Table for two-‘travica/klasje’ se predstavi gibka popotnica namišljenih poti, ki spremljajo iskalce, ni pa nujno, da ti tudi vedo, kaj iščejo ali celo najdejo. Je koreografska zgoščenka skupinskih usmeritev in poti, ko roke spletajo slikovito vizijo narave, ki obkroža iskalca; na video projekciji pa se barva jesen.
Iz zemeljskih poljan se koreografija Knjiga Katje Vidmar usmerja k vesolju, v futuristične sfere pisateljice Yoko Ogawe, izpostavi pa njeno knjigo Darilo števil. Že modno oblikovani kostumi nagovarjajo neznani čas, ki se v plesu skupine povezuje z rdečimi trakovi, in je Rising forse/ rdeči trakovi obenem tudi naslov koreografije, ki se slikovito oblikuje, osvetli in transformira v efektne planetarne vzorce in poti, po katerih gibko potujejo plesalke, popotnice vesoljnih dimenzij.
Koreografsko knjižni navdih Katje Vidmar Knjiga je bil častno zaključen s knjigo slavnega koreografa in plesalca Mauricea Bejarta Čigavo življenje. Ko ples po odru zavihra v stilu moderne baletne estetike, v rokah plesalk pa vzvalovijo široki beli trakovi voluminoznih likovnih oblik, ki slikovito in v duetu s plesom zaobjamejo plesni prostor.
In se v plesu estetike ter razgibanih likovnih oblik belih trakov zaključi ta knjižna plesna domislica, multimedijska predstava Knjiga Katje Vidmar, ki je navdušene gledalce postavila na noge. In kot pravijo, jabolko ne pade daleč od drevesa, tako tudi plesalka in koreografinja Katja Vidmar uspešno nadaljuje družinsko plesno poslanstvo, ki se je gradilo v prvi sodobni plesni šoli Mete Vidmar, sestre Cirila Vidmarja, Katjinega dedka.