%20White%20transparent.png)
Ponedeljkovo jutro. Misli okoli dogajanja zadnjih dni se počasi postavljajo v neko odslikavo občutkov. Utrujeni in srečni bi morda najbolje opisalo stanje po tem zadnjem vikendu.
Najprej bi morda veljalo zapisati na tem mestu, da niti v najbolj divjih sanjah nihče od nas ni niti pomislil v preteklosti, da bomo predstavo tako dolgo in tako številčno peljali skozi čas, čez različne kraje, v različnih oblikah in preko vseh težav, ki so se nam na poti pojavljale.
Bi temu rekli trma? Ali morda trdna volja in neizčrpljiv vir motivacije in ljubezni to tega kar počnemo? Im morda tiči odgovor ravno v tako pogostem vprašanju, ki si ga in nam ga zastavljajo - zakaj?
Zato, ker lahko in zato, ker se strogo držimo osnovnih principov našega delovanja in razloga zakaj je predstava sploh nastala. "Care to dance - dance to care" - naš slogan, naše bistvo v šestih besedah.
Sobotna vipavska uprizoritev je bila morda najuspešnejša od vseh 35. uprizoritev po zbranih donatorskih sredstvih, ki smo jih tokrat zbrali skupaj z društvom Teodozij iz Vrhpolj in škofijsko gimnazijo Vipava za ustanovo Mali vitez - fundacijo ki pomaga mladim, ki so v otroštvu preživeli raka.
Pa pojdimo po vrsti. Uprizoritev je bila posebna že zaradi izvedbe v telovadnici vipavske škofijske gimnazije. Tovrstna prizorišče je potrebno opremiti z vsem potrebnim, kar sicer najdemo v gledališču (ozvočenje, lučni park, projekcijsko platno in projektorji, ter seveda celoten priklop na mešalne mize). Tokrat je za celotno postavitev opreme in tehnike poskrbel naš tehnik Matej Šarf s sodelovanjem Mp3 Sound & Light, ki so zagotovili ozvočenje. Matej se je pred meseci vrnil iz Dubaia, kjer je sodeloval na slovenskem paviljonu svetovne razstave Expo in si tam nabral dragocene izkušnje. Pogrešali smo ga in veseli smo, da se je vrnil.
Tako smo že v petek zvečer pripravili opremo in kostume in vse naložili v avtomobile. Naše plesalke so opravile še zadnjo skupno vajo. Zgodaj zjutraj v soboto smo se zbudili v meglo in na poti v našo dvorano so bile misli že v Vipavi. A še preden smo se popolnoma osredotočili na večerno uprizoritev, je bila pred nami še jutranje vaja za na našo novo plesno predstavo "Knjiga". Premiera je namreč zelo blizu - 21. oktobra v Španskih borcih v Ljubljani - zato na tem mestu - vabljeni!
Po tem treningu se je počasi zbrala ekipa Življenje je vrednota, sledilo je skupno kosilo in nato smo se odpravili proti Vipavi, kjer nas je pričakal že naš tehnik Matej. Končno smo se tudi osebno spoznali s Simonom Kodeljo, možem na drugi strani telefona, s katerim sva bila skoraj dnevno na vezi zaradi organizacije prireditve. Tudi predsednik društva Teodozij Anton Lavrenčič se nam je pridružil v dvorani.
Lep sončen dan je osvetljeval športno dvorano. Tako smo zadnji finalni del priprave luči in projekcije sklenili tik pred pričetkom uprizoritve. Plesalke so se ogrele in odplesale postaviteve ter dogovorile še zadnje podrobnosti glede na specifiko prostora in številčnosti ekipe.
V dvorani se nam je pridružil še Nejc Furlan - povezovalec prireditve, z njim je sledila tonska vaja. Počasi so pričeli prihajati tudi gostje in gledalci. Iz ustanove Mali vitez - obdarjence večera so v Vipavo prišle dr. Lorna Zadravec Zaletel - predsednica ustanove, Vanja Gruden - predsednica sveta ustanove in mala vitezinja Marina Torbica, ki je predstavila delo ustanove. Pridružil se nam je tudi gospod Ivo Boscarol, ki nas je počastil z nagovorom in nam zaupal nekaj osebnih misli in življenskih modrosti, ki jih sicer nerad deli javno.
Ob 19:40 se je dvorana pričela polniti. Naj tukaj povemo, da je ta del en najbolj stresnih delov dneva, saj se pred našimi očmi odvija rezultat našega preteklega dela. Obisk prireditve, kjer ni vstopnine namreč organizatorju ne poda prav nobenega podatka, kakšna bo obiskanost. Zato je trenutek resnice takrat, ko odpreš vrata. In Vipava se je izkazala! Ne gre dvomiti v veliko srce naših gledalcev, a tokrat se je zbralo lepo število gledalcev in kar je najpomembneje, vsi skupaj smo tvorili srce osrednjega namena večera - dobrodelnost in solidarna pomoč.
Plesalke pravijo, da je bilo nekaj posebnega čutit na plesnem prizorišču, da jim je velika čast, da lahko sodelujejo v tem projektu in da so bile del tega jubilejnega dneva. Vipava bo ostala še dolgo v naših mislih in upamo, da se kmalu vrnemo z našima predstavama Knjiga in plesno pravljico Objemi drevo!
Pozno smo se vrnili v našo dvorano. Le še pospravili smo in se v jutranjih urah odpravili spat. Zjutraj nas je že čakal nedeljski nastop na Brdu in še polni občutkov smo s plesom nadaljevali dan.
Iskrena hvala celotnemu društvu Teodozij in vsem prostovoljcem za res lep sprejem, gostitev in izredno pogostitev, ki smo je bili deležni. Hvala Jakob in Tinkara za vso pomoč in sodelovanje, hvala Janu Skočaju za krasne fotografije (galerija fotografij), hvala hišniku za pomoč in gospe na vhodu za topel sprejem gledalcev, nenazadnje pa vsem gledalcem in donatorjem, ki ste na široko odprli srce za ustanovo Mali vitez.
Nekaj utrikov večera izza objektiva Jana Skočaja:
Nekaj fotografij Albert Podrekarja: